08.06.2018, delovni sestanek v Senigallii, Italija
Naše partnerje glede prehrane v vrtcih čaka še mnogo dela, a v tradicionalno kulinarični deželi se zavedajo pomena kvalitetnih obrokov.
Ker je bilo to naše zadnje srečanje, sem prišla z mešanimi občutki. Sovražim slovesa (kot veliko nas). Ne morem si predstavljati dela brez sodelovanja s tujino, upam, da naslednji projekt uspe…
Senigallia je večje mesto ob Jadranski obali, ima 44.600 prebivalcev, lepo in zelo staro mestno jedro, saj je bilo mesto ustanovljeno 400 let pr.n.št. Znana je po stari trdnjavi, ima pa še katedrale, grad, številne trge – mestno jedro je v bistvu zelo majhno. Če greš bolj v notranjost je pokrajina lepa, mehka, vlovita, z vasicami ali mesteci na gričih. Za mnoge je znana po peščeni plaži, ki name ni naredila vtisa, morje s prodniki in skalami je zame mnogo lepše – tam čutiš morje, tu pa bolj plažo. Še posebej, ker je morje plitvo zelo dolgo. Kulinarika pa je fantastična. Še nikoli nisem pojedla toliko rib, mehkužcev pripravljenih na različne načine in prav vsi so bili odlični.

 Senigallia 1_spletjpg 

Pogled iz vrtca na kmetiji proti mestecu Ostra.

 Senigalia plaza_spletjpg
 Trinajst kilometrov take plaže, nisem je niti poskusila.

senigallia 2jpg
Čez reko Miso nazaj v hotel.

20.04.2018, delovni sestanek v Ljubljani

Tokrat so partnerji prišli k nam. Vedno znova mi gre potihem na smeh, ker vem, da tiste, ki še niso bili v Sloveniji, čaka presenečenje: Slovenija je čudovita (in razvita) dežela, sploh ne vzhodnoevropska kot nekateri mislijo. Določene stvari imamo urejene bolje od Evrope – in prehrana otrok v vrtcih je tak primer (ostanki socializma, ko smo vsi imeli dovolj in le redki preveč). Skratka, Angleža, Nemka in Italijan so bili čisto presenečeni, pričakovali so nekaj drugega, v resnici pa si tudi ostali niso mogli predstavljati vsem javno dostopne kvalitete naših vrtcev, ker je tudi sami nimajo v ti meri. Očarala jih je Ljubljana, Kamniške Alpe, vasi in zelena, čista pokrajina. Tudi dejstvo, da pitna voda teče iz pipe:)) Vsi so veliki ljubitelji narave in kulinarike in so mi že povedali, da se kmalu vrnejo spet, tokrat z družinami. 

Ljubljana1_spletjpg

Skupaj uživamo v lepotah Ljubljane.

8.10.2017, delovno srečanje projektnih partnerjev SusKita v Plovdivu

Naš zadnji projektni obisk za letos je potekal v Bolgariji. V Plovdivu nas je razvajalo poletno vreme in veseli me, da projekt tako dobro teče. Izkušnje iz držav so različne – nekateri partnerji s(m)o pionirji, ponekod so prakse bolj ustaljene. Vendar se povsod po Evropi srečujemo z istimi težavami: premalo ali nič denarja za takšne izobraževalne aktivnosti, nezdrave prehranske navade otrok in temu primerne posledice pri zdravju. Lahko pa rečem, da se države začenjajo zavedati problema, čeprav se vidi, da ne gre za skrb številka 1.

Vrtec, ki smo ga obiskali, dela po Montessori metodi in je bil res lepo urejen, pri prehrani pa strogo upoštevajo priporočila države, saj se jim prehrana zdi zelo pomemben segment. Navezanost na beljakovine pa je čutiti na vsakem koraku, je del njihove kulture. Tudi v vrtcu imajo brezmesni dan le enkrat mesečno. Delo naših kolegov v že tradicionalno mesojedi družbi je gotovo težje, a so vztrajni in občudovanja vredno se mi zdi, kako v vse številčnejših udeležencih izobraževanj budijo zanimanje za nov pogled na prehrano.

20171005_185253jpg

20171005_185547jpg

Po starem mestnem jedru v Plovdivu.

Plovdiv je s skoraj 350.000 prebivalci drugo največje mesto v Bolgariji in hkrati eno najstarejših mest v Evropi, saj so zapisi o njem segajo v obdobje 6000 let pred našim štetjem. Prijetno mesto številnih znamenitosti bo leta 2019 Evropska prestolnica kulture in v ta namen so mesto lepo obnovili.

22.6.2017, delovni sestanek projektnih partnerjev SusKita v Bristolu

To je bilo srečanje, ki sem se ga najbolj veselila. Ne morem iz svoje kože – obožujem živali in vse kar je povezano z njimi. Naš sestanek je potekal na Windmill Hill City Farm, na mestni kmetiji, ki dela vse, kar me posebej navdušuje. Vendar njihovo delovanje ne bi bilo mogoče brez izdatne podpore lokalnega okolja, tako finančno kot s prostovoljci. Super se mi zdi, ker imajo tudi vrtec in okrepčevalnico. Mestne kmetije mi sicer niso tuje, saj sem o njih pred skoraj 15 leti, ko sem se vrnila iz obiska iz tujine, pri nas mnogo napisala. Ko vidim kemijo med živalmi in otroci, vem, da je to tisto pravo. Vsako učenje v takem okolju pade na plodna tla, saj je vzdušje sproščeno, kreativno, ljubeče.

Soil Association ima odlično razvite mehanizme dela s prehranskim izobraževanjem na različnih izobraževalnih nivojih: od predšolskih otrok, šolarjev, kuharjev, kmetovalcev, vseh, ki so vpleteni v prehransko verigo. Tudi tu šole in vrtci skorajda ne kuhajo in za otroke pripravlja hrano catering podjetje ali pa so prepuščeni znanju svojih staršev pri pripravi malic. V svoja izobraževanja vedno vključujejo tudi obiske kmetij, ker od tu prihaja hrana, poleg tega pa se obiskov otroci posebej veselijo.

Ne morem tudi mimo Bristola – lepo pristaniško mesto s približno 420.000 prebivalci. Dolga stoletja je bil eno od treh najpomembnejših mest v Angliji zaradi pristanišča in posledično različnih vrst trgovine. Stare ozke tlakovane ulice so lepo ohranjene, prav tako tudi nekateri pubi, kjer si lahko privoščite odlične vrste piva. Ob našem obisku je bilo izjemno vroče (okrog 35C), mediji so poročali da take vročine ne pomnijo že 20 let.

Ana_sheep_smalljpg

Ana_cow_smalljpg                                                                                                                                 Ljubezen med otroci in živalmi je obojestranska.

ladja malajpg

Ladja SS Great Britain, ena največjih znamenitosti, preurejena v živi muzej je bila prvi železni parnik, ki je prečkal Atlantik.

bivalna ladjajpg                                                                                                                      Nekatere ladje so preurejene v stanovanja – pogled na eno od “vodnih dvorišč”.

22.3.2017, delovno srečanje projektnih partnerjev SusKita na Dunaju

Tokrat smo s partnerji iz projekta SusKita sestali na Dunaju. Več kot 1,7 milijonsko mesto predstavlja skoraj tretjino avstrijskega prebivalstva.

Avstrijski kolegici sodelujeta s široko mrežo šol in različnih kuhinj in imata dober pregled nad dogajanjem. Ozaveščenost v Avstriji je na visokem nivoju, vsepovsod lahko vidiš specializirano ponudbo jedi – od veganskih restavracij, restavracij, ki ponujajo le ekološke jedi, tuje kulinarike, npr. indijska, tajska, veliko je turške, bosanske, ker je mnogo takih priseljencev. Zato je pomembno, da ponudnik jedi ugotovi, kdo živi v njegovem okolju in ponuja take menije. Če je mnogo muslimanov, je smiselno navadne jedilnike prilagoditi tudi zanje, če je le mogoče. Prehrano v vrtcih mnogokrat pripravijo cateringi, Goldmenue, ki smo si ga ogledali ima visoka merila in temu primerna je tudi cena. Redki vrtci kuhajo sami, opazila sem, da je to dobra dediščina bivših socialističnih držav.

20170320_163505jpg

Pogled na Dunaj iz vodnega stolpa.

water playground_smalljpg

Pogled na eno največjih vodnih igrišč ob vodnem stolpu.

10.11.2016, uvodno srečanje projektnih partnerjev SusKita v Hamburgu
Prvi sestanek je potekal v Hamburgu na severu Nemčije. Moj prvi vtis je bil, da me čaka mnogo zanimivega dela, ki se ga veselim. Vsebine so zanimive, igrive, koristne, partnerji pa delovni, korektni in strokovnjaki na svojih področjih. Kaj si lahko še želiš?
Zastavljen načrt sem si želela čimprej uresničiti in se lotiti študija literature in primerov iz sveta in Evrope za svoja modula.
Hamburg me žal ne navdušuje s hrano, ki je zelo krepka. Čeprav – npr. jedi iz lososa pa so odlične.

Sicer pa je to ogromno mesto z več kot 1,7 milijona prebivalcev, drugo največje v Nemčiji, z devetim največjim pristaniščem na svetu! Časa za sprehode ni bilo, vendar sem opazila koliko je ekoloških trgovin, tržnic, pekarn, slaščičarn. Lahko kupiš tudi ekološke gotove jedi. Nemčija je ena od dežel, ki je zelo osveščena na področju zdrave prehrane, a po njej nikakor ne posegajo vsi. Bistvena razlika med nami in zahodnejšim svetom je ta, da pri njih skorajda ni kuhinj v vrtcih in šolah. Večinoma za prehrano poskrbijo cateringi, prilagojeni za vrtce in šole, v veliko primerih pa tudi starši. Seveda je dogovarjanje posameznih vrtcev s takimi cateringi mnogo težje kot s šolsko ali vrtčevsko kuhinjo, ker gre za velike sisteme z ustaljenim načinom dela in svojimi pravili.
partners on meeting_Hamburgjpg

Partnerji na uvodnem srečanju v Hamburgu.