Po skoraj pol letu skupnega dela se naša prizadevanja bližajo koncu. V projektu sodelujejo vzgojiteljice, zaposleni v kuhinji in vodstvo. Za uspeh so namreč pomembni vsi: kuhinja je predpogoj za dobre in zdrave obroke, vendar če ti niso primerno predstavljeni iz strani pedagoškega osebja, učinka ni. Z otroci namreč jedo oni in ne zaposleni v kuhinji. Vse prevečkrat se dogaja, da se pri spremembi prehranjevalnih navad otrok pričakuje zgolj spremembo v kuhinji, ki ni podprta z delom z otroci.

Kuhinja je do konca projekta uvedla osem sprememb:

– povečali so izbor lokalnih živil

– namaze so začeli pripravljati sami

– zmanjšali so količino odpadne embalaže

– začeli so uporabljati več sezonskega sadja in zelenjave

– uvedli so brezmesni dan v tednu

– kolikor je bilo mogoče so izbirali ekološka živila

– namesto zamrznjene zelenjave uporabljajo več sveže zelenjave

– začeli so pripravljati svoje sladice

Za vsako spremembo so potrebovali 8 tednov, potem so dodali novo: po treh tednih namreč vsaka stvar postane navada.

Medtem časom so vzgojiteljice uvajale primere dobre prakse v svoje igralnice in preizkušale nove načine, s katerimi bi otroke navdušile za nove okuse. Ugotovile so, da se veliko že preizkušenih primerov dobre prakse nahaja pri kolegicah in so se učile tudi druga od druge. Vsi smo se učili medsebojnega sodelovanja, ki marsikje med kuhinjo in pedagogi ne poteka najbolj gladko. Ugotovili smo, da mlajši kot so otroci, lažje sprejmejo novosti, še posebej, če sodelujejo pravljični junaki, če je spoznavanje jedi in okusov ustvarjalno in pospremljeno s toplo besedo pedagoga.